V letošnjem letu bo Felix Baumgartner v okviru projekta Red Bull Stratos izvedel prosti pad z roba vesolja in s tem podrl 50 let star rekord.
36,5...
Felix Baumgartner bo skušal premagati trenutni rekord v višini skoka s padalom. Kapsula pod pritiskom, v kateri se bo nahajal Felix, bo pritrjena na balon, ki jo bo vzdignil neverjetnih 36,5 km visoko. Si ne znaš predstavljati, kako visoko je to? Za primerjavo: Mt. Everest dosega nadmorsko višino 8,84 km. Trenutni rekord (31,3 km) je postavil upokojeni polkovnik ameriških zračnih sil Joseph Kittinger. Zadnji ga je leta 2008 skušal podreti Francoz Michel Fournier, vendar se je, medtem ko je Fournier vstopal v kapsulo, balon ločil od nje.
1960...
Kittingerjeva naloga je bila enostavna – raziskati možnost človeškega obstanka v vesolju. V okviru projekta Excelsior I je Kittinger skočil z višine 23,3 km. Padalo se je odprlo prehitro, Kittinger je proti Zemlji padal v spirali, pri tem je padel v nezavest, vrv padala pa se mu je ovila okoli vratu. Preživel je zahvaljujoč rezervnemu padalu. Kittinger se ni dal. Manj kot mesec pozneje je skočil z višine 22,8 km in uspešno pristal na Zemlji. Končni cilj je dosegel 16. avgusta 1960, ko je skočil z višine 30,5 km. Kittingerjeva misija je utrla pot vesoljskim programom, Baumgartner pa upa, da bo njegova misija v primeru okvare vesoljskega vozila omogočila varno vrnitev astronavtov na Zemljo.
1.100...
Kittinger je avgusta 1960 postavil 4 svetovne rekorde. Najhitrejši prosti pad (982 km/h), najdaljši prosti pad (4 minute in 36 sekund), najvišji skok s padalom (31,3 km) in najvišji polet človeka z balonom (31,3 km). Prvi trije rekordi veljajo še danes, zadnji pa je bil vmes vnovič podrt in sedah znaša 34,7 km. Baumgartner bo skušal podreti vse 4 rekorde in istočasno postati prvi človek, ki mu je s prostim padom uspelo prebiti zvočni zid. Po 35 sekundah prostega pada naj bi Baumgartner dosegel hitrost 1.100 km/h in s tem prešel hitrost 1 maha (340,29 m/s).
-70...
Čeprav bo Baumgartner skušal "premagati naravo", pa narava ne bo na njegovi strani. Čim bo vstopil v stratosfero, v drugi sloj zemeljske atmosfere, bo temperatura proporcionalno naraščala skupaj z višino. V trenutku skoka bo razmeroma "blaga": zgolj -23ºC. Glede na to, da bo pri padanju skozi troposfero moral zdržati do -70ºC, temperatura pri samem skoku res ne bo preveč nizka. Vendar tudi -70ºC ne bi smelo predstavljati težav, saj bo imel Baumgartner na sebi prav posebno vesoljsko obleko, ki jo oblikujejo in testirajo že 36 mesecev in ki ga bo ščitila pred nizkimi temperaturami.
5:30...
Baumgartnerjeva obleka ga bo ščitila tudi pred visokim pritiskom. Brez obleke bi se plini v njegovi krvi nevarno zvišali pri višini večji od 18,9 km. Po skoku z višine skoraj 37 km in preboju zvočnega zidu bo Baumgartner drvel proti Zemlji s hitrostjo več kot 17,5 km na minuto. Prosti pad naj bi trajal 5 minut in 30 sekund, in tako premagal trenutni rekord Kittingerja za skoraj 1 minuto.
2003...
Celotna zgodba poraja vprašanje: kdo je dovolj nor, da želi narediti takšen podvig v ime znanosti? Baumgartnerja ne more prav nič pripraviti na izkušnje, ki jih bo doživljal, ko bo skočil iz kapsule na višini 36,5 km. Njegov življenjepis je že brez tega podviga izredno zanimivo branje. Verjetno je v svetu najbolj poznan po svojem podvigu leta 2003, ko je v prostem padu, s pomočjo posebej izdelanih kril, preletel La Manche. 40-letnik, ki ima licenco za upravljanje helikopterja in balonski let, je eden od najbolj spoštovanih svetovnih BASE padalcev. Leta 1999 je Baumgartner izvedel BASE skok s stolpa Petronas v Kuala Lumpurju, ki je tedaj veljal za najvišjo zgradbo na svetu (450m). Nato je postavil rekord najnižjega BASE skoka, ko je skočil s spomenika Kristusa Odrešenika v Rio de Janeiru. Čeprav je našteto res impresiven dosežek, pa ga letos čaka projekt na povsem novi ravni.
Sveže novice lahko spremlja na redbullstratos.com
Komentarji
Dodaj komentar