Kot prvošolka se je vpisala v plezalni krožek in čez noč je bila pečena. S svoje prve tekme, državnega prvenstva cicibank, je domov odnesla bronasto kolajno, mimogrede pa je začela trenirati še gimnastiko…
Ko je postala članica slovenske mladinske reprezentance je hodila v sedmi razred in gimnastika je morala pospraviti kovčke, da bi naredila prostor za nova plezalska zmagoslavja. No, na njenem prvem mladinskem svetovnem prvenstvu, leta 1998 v Moskvi, je zmagoslavje zgrešila za eno stopničko, a že v Courmayeurju naslednje leto je skočila čisto na vrh, pristop in rezultat pa je ponovila še leto kasneje v Amsterdamu. Imst 2001 je bil spet »samo« srebrn, a to leto se je že spogledala tudi z absolutno konkurenco…
Natalija Gros deluje na prvi pogled morda res kot neko povsem normalno, drobceno punče, vendar ji je stvarstvo kljub temu namenilo fizično moč, ki bi ji jo pri premagovanju plezalnih izzivov brez dvoma zavidal prav vsak možat gams. Tej, glede na konstitucijo, malodane nadnaravni moči dodajte še železno samodisciplino pri treningu ter globoko ljubezen do samega plezanja in dobili ne boste nič manj kot enega največjih talentov v zgodovini slovenskega športa, če lahko o nekom, ki je kljub rosnim letom dosegel tako neznansko mnogo, sploh še govorimo kot o "talentu".
Leta 2001 je prvič nastopila na članski tekmi svetovnega pokala v Chamonixu in presenetila vse, tudi sebe, ko se je prebila do finala in osvojila končno peto mesto. Enak rezultat ji je uspel še dva meseca kasneje v italijanskem Leccu, na zadnji tekmi sezone, v Kranju, pa je bila enajsta. Naslednjo sezono članskega svetovnega pokala je začela kar s tretjim mestom v Bolzanu, vmes pa še zadnjič zmagala na mladinskem svetovnem prvenstvu v Canteleuju in sezono končala s senzacionalnim drugim mestom na domači tekmi v Kranju, kjer je pred domačo publiko za seboj pustila tudi veliko vzornico, Martino Čufar.
Odlični sezoni je sledilo leto počitka, ki ga je Natalija izkoristila za maturitetne obveznosti in vpis na fakulteto za šport. Konec sezone 2003, ko nihče ni resno računal na njeno vrnitev, pa se je pojavila na zadnji tekmi državnega prvenstva in suvereno zmagala. Da ne bi ostalo le pri državnem nivoju, je novopečena DIF-ovka zavihala rokave in dala vetra tudi svetovni eliti. Kako? Morda ne boste verjeli, a zelo enostavno: Na prvi tekmi svetovnega pokala 2004 je splezala na najvišjo stopničko…
Za svoj užitek najraje pleza na prostem- v skali, to pa si lahko privošči predvsem ob vikendih, kadar ni tekmovanj in na počitnicah. Takrat menda za to izkoristi prav vsak dan. Trenira pet dni v tednu, po nekaj ur na dan, dva dneva pa izkoristi za druge koristne dejavnosti, kot je na primer tek. Preostalo energijo nameni fakulteti…
Komentarji
Dodaj komentar