Visoka, plavolasa, suha, prijazna, kozmopolitanka, poliglotka – Karina Hollekim je – bi si mislili – tipična Norvežanka. V resnici pa je Karina edinstvena. Je smučarka prostega sloga in B.A.S.E. skakalka, včasih oboje naenkrat. Je ženska z edinstveno poklicno kombinacijo.
Kratica B.A.S.E. pomeni zgradba (Building), antena (Antenna), most (Span), zemlja (Earth): zgradbe, antene, mostovi in gorski vrhovi so odskočne rampe B.A.S.E. skakalcev. Ker je komaj kaj časa za odpiranje padala med skokom in pristankom, je to bolje-da-ne-narediš-napake vrsta športa. Še več, mesta, ki jih uporabljajo B.A.S.E. skakalci so redkokdaj namenjena takšnim aktivnostim; B.A.S.E. skakalci morajo pogosto neopazno splezati na nebotičnike in mostove, zamaskirani ali v popolni temi, in ko končajo, morajo izginiti, ne da bi jih kdo opazil ali, še huje, ne da bi se morali zagovarjati pred nezadovoljnimi varuhi reda.
Obstaja vrsta športa, ki se je razvila iz B.A.S.E. skakanja, in sicer okrepljena verzija, ki jo je oblikovala Karinoa Hollekim: B.A.S.E. skakanje s smučmi. In Karina je bila prva ženska, ki jo je preizkusila.
Februarja 2005 je uporabila izredno ozek, strm gozdni prehod, ki se je končal s prepadom. Tik pred koncem se je upognila in odskočila v zrak. Nekaj sekund pozneje je potegnila vrv in zajadrala, s smučmi naprej, proti dolini. “S smučmi naprej je posebej pomembno,” razlaga Karina. “Če moja drža v sekundi, ko skočim, ni popolna, takoj izgubim kontrolo. Smuči se obrnejo navzgor in naredim neželen preval nazaj, salto nazaj. Ni časa, da bi zadevo popravila pred padcem na tla z zaprtim padalom.”
Tudi strah igra veliko vlogo: “Za veliko ljudi ima beseda “strah” negativen prizvok,” pravi Karina. “Zame pa je strah nujno potreben, da se počutim živo. Bolj ko ga občutiš, bolje veš, kakšen vpliv ima na tvoje telo.” Vendar zna sama strah spremeniti v pozitivno energijo. “Všeč mi je, kako me oslabi le zato, da bi me spet naredil močnejšo. Daje mi občutek, da sem nepremagljiva. Nič na svetu me ne naredi bolj živo.”
Na Karino sta imela močan vpliv njen oče, ekstremni hribolazec, in splet naključij: “Ko sem bila majhna, smo doživeli avtomobilsko nesrečo. Mati je nekaj mesecev ležala v komi in ko se je zbudila, ni več vedela, kdo je. v svojem življenju se še vedno išče. V tistem trenutku mi je postalo jasno: če se bom kdaj znašla v takšni situaciji, se to ne sme zgoditi zaradi tako majhne zadeve, kot je avtomobilska nesreča.”
Karinin najljubši hobi je padalstvo, po možnosti nad norveškim mestom Voss, metropolo ekstremnih športov. Naredila je že več kot 300 B.A.S.E. skokov, enega izmed njih na Red Bull Air Race leta 2005 v Abu Dhabiju, in celo posnela film prostega smučanja s Teton Gravity Research, drugim največjim ameriškim proizvajalcem filmov o smučanju.
Udeležila se je tudi “Kuala Lumpur B.A.S.E. Happening”, kjer se je srečalo 50 svetovno najboljših B.A.S.E. skakalcev in – tokrat legalno – skočilo s stolpa v Kuala Lumpurju. Karina prav tako zaseda prvo mesto v “Extreme Air” v Južni Afriki, četrto mesto v svetovnem prvenstvu v prostem smučanju v Les Arcs in ima svetovni ženski rekord v B.A.S.E. skokih.
Novembra lani je Karina odpotovala s švicarskimi B.A.S.E. skakalci in hribolazcem Geraldinom Fasnachtom na Mali v Afriki. Ne le, da osvojili znano pečino “Fatimina roka”, ampak so se s padali spustili z najvišjega, igli podobnega vrha, imenovanega Kaga Tondo, ki meri 600 metrov. Kamere na tleh, na vrhu in na čeladah spremljajočih B.A.S.E. skakalcev ter na jadralnem letalu so zabeležile spektakularne posnetke vzpona in skoka para.
Ekipa kamermanov je spremljala Karino in Geraldina na njuni poti iz Evrope do vrha Kaga Tondo ter pri tem snemala njuno potovanje v neznano kot tudi njune priprave na najpomembnejši skok v njunem življenju. Rezultat je "Fatimina roka", edinstven dokumentarec, ki je ujel fascinantne B.A.S.E. skoke. Film je bil prikazan na številnih festivalih.
Komentarji
Dodaj komentar