Naslov tokratne razstave, ‘Una Forza Del Passato’, je citat pisatelja in ustvarjalca filmov Piera Paola Pasolinija. Slikanje kot ‘forza del passato’ (= moč preteklosti) vzbudi mit o nesmrtnosti tovrstne umetnosti, ki se neprestano spreminja. Spremembe se odvijajo dialektalno, kar se po eni strani manifestira v obliki novih tehnik, motivov, tematik in osebnosti umetnikov, po drugi strani pa izhaja iz preteklosti. Ta nasprotja so značilna za sodobno umetnost Italije, kjer se sever sreča z jugom, industrija z deželo, dizajn s kičem in tradicija z najnovejšimi trendi.
Nenavadni prikazi fantastične pokrajine in starih mitov, kjer kraljuje črna barva, so delo Alessandra Ceresolija iz Milana. Gabriele Arruzzo ustvarja barvite in komične prizore ter pri tem arhaično pomeša z modernim. Delno monotone pokrajine Valentine D’Amaro niso ravno zgovorne. So pa osredotočene na resnično naravo; drevesa, travnike in grmovje pričarajo kot neme priče dogodka. So brezčasni. Francesco De Grandi iz Palerma svojo pokrajino prikazuje povsem drugače, bolj fantastično, raziskuje svetlobo in prostor.
Francesco Lauretta, ki prihaja s Sicilije in trenutno živi v Firencah, uporablja stare motive: skupine ljudi v starinskih ulicah, procesije, ujete angele. Kompleksna dela umetnika Pietra Ruffoja iz Rima se ukvarjajo s kraji in ljudmi. V svojih slikah Ruffo kombinira motive stare umetnosti s prikazi resničnega stanja, kot na primer življenje jetnikov v psihiatrični ustanovi. Sibylle Trafoier v svojih delih ponovno odkriva človeško telo, ga psihoanalizira ter pri tem v portrete vključuje moč minljivosti. Francesca Pizzo iz Bologne v svojih portretih zmanjša prisotnost barv in izbere zgolj eno značilnost protagonista, ki jo poudari prek simbola.
Razstava ‘Una Forza Del Passato’ je bila na ogled na voljo v Hangarju-7 v Salzburgu do 13. septembra 2009.
Komentarji
Dodaj komentar